Slovenski test iskanja besed je namenjen prepoznavanju odstopanj na področju poimenovanja nanosnikov s samostalniki pri otrocih in odraslih.
Uporaba (izvedba, vrednotenje in razlaganje rezultatov) je zaradi strokovnih zahtev omejena na logopede po zaključenem strokovnem izpitu. Za raziskovalne namene lahko test uporabljajo tudi psihologi, jezikoslovci in drugi strokovnjaki s področja kognitivnih znanosti jezika. Za vse se zahteva dodatno usposabljanje.
Center za psihodiagnostična sredstva dobavlja psihodiagnostična sredstva samo osebam, ki so usposobljene za njihovo uporabo. Pred prvim naročilom v določeni organizaciji vas prosimo, da izpolnite izjavo. Dobite jo tukaj.
Avtorji testa so Barbara Vogrinčič, Tina Pogorelčnik in Matic Pavlič, soavtor priročnika je poleg naštetih še David Gosar. Prvič je izšel leta 2024, strokovno ga je pregledala Tanja Antolik Kocjančič.
STIB je kratek diagnostični instrument, namenjen prepoznavanju odstopanj na področju poimenovanja nanosnikov s samostalniki. Test vsebuje 60 slikovnih predlog (barvne ilustracije nanosnikov), predvidena poimenovanja za upodobljene nanosnike in različne tipe pomoči/namigov, ki lahko testatorju pomagajo določiti vzrok za nezmožnost poimenovanja. Testator predstavi testirancu eno za drugo slikovne predloge, ki si sledijo v stalnem zaporedju in so razvrščene tako, da se njihova zahtevnost poimenovanja stopnjuje glede na dva kriterija: dolžino ciljne besede in povprečno starost usvojitve ciljne besede.
Individualna izvedba in primerjava z normativnimi rezultati služi diagnosticiranju odstopanj pri posamezniku in posledično za diagnosticiranje njegove jezikovne oškodovanosti na področju poimenovanja. Z uporabo STIBA si lahko glede na rezultat testiranca odgovorite na tri vprašanja:
Test se lahko uporablja tudi za namene preverjanja jezikovne zmožnosti na področju poimenovanja pri jezikoslovnem, kognitivnem in/ali psihološkem raziskovanju različnih raziskovalnih skupin govorcev slovenščine, kot so otroci, ki jezik usvajajo, večjezični govorci, govorci z jezikovnimi motnjami zaradi afazij ali nevrodegenerativnih bolezni.
Usposobljenost: Logopedi in logopedinje po zaključenem strokovnem izpitu. Za raziskovalne namene tudi psihologi, jezikoslovci in drugi strokovnjaki s področja kognitivnih znanosti jezika. V vsakem primeru je za uporabo testa treba opraviti predhodno usposabljanje.
Starost: Od 4;5 do 85;0 leta.
Trajanje: Čas reševanja je odvisen od testiranca, v povprečju 10–25 minut. Vrednotenje traja približno 10 minut oz. s pomočjo spletne aplikacije TESTrešuj nekaj minut.
Zanesljivost: Notranjo skladnost STIB so avtorji ocenili na celotnem vzorcu 998 oseb in glede na pet starostnih skupin: 0,84–0,93 (Chronbachov koeficient alfa), 0,65–0,84 (najnižji razpolovitveni koeficient), 0,91–0,96 (najvišji razpolovitveni koeficient), 0,95–0,98 (največja spodnja meja).
Veljavnost: Rezultati regresijske analize, vezane na starost, spol in izobrazbo (oz. izobrazbo staršev v primeru otrok in mladostnikov) so se v veliki meri ujemali s predhodnimi raziskavami. Predstavljene so tudi raziskave iz tujine in Slovenije o korelacijah med STIB in drugimi psihološkimi preizkusi. Veljavnost je bila za slovensko okolje ocenjena tudi z analizo napovedne vrednosti za skupino otrok s specifično govorno in jezikovno motnjo ter skupino odraslih, ki so utrpeli kap v jezikovno dominantni polobli možganov.
Norme: Norme so v obliki T-vrednosti in centilov ter so ločene so glede na starost in glede na doseženo izobrazbo (v primeru mladostnikov, glede na doseženo izobrazbo mame).