Vprašalnik o razumevanju kakovosti življenja pri motnjah požiranja - SWAL-QOL-SI

Meri kakovost življenja pri motnjah požiranja.

Avtorji:

  • C. A. McHorney
  • D. E. Brickler
  • A. E. Kramer
  • J. C. Rosenbek
  • J. Robbins
  • K. A. Chignell
  • J. A. Logemann
  • C. Clarke

 

Avtorica prevoda:

  • Špela Pirc

Center za psihodiagnostična sredstva  dobavlja psihodiagnostična sredstva samo osebam, ki so usposobljene za njihovo uporabo. Pred prvim naročilom v določeni organizaciji vas prosimo, da izpolnite izjavo. Dobite jo tukaj.


Avtorji vprašalnika, ki je prirejen v štirinajstih državah sveta so, C. A. McHorney, D. E. Bricker, A. E. Kramer, J. C. Rosenbek, J. Robbins, K. A. Chignell, J. A. Logemann in C. Clarke. Špela Pirc je vprašalnik prevedla in priredila, priročnik za slovensko priredbo so napisali Špela Pirc, dr. Janez Jerman in Dušica Boben. Dr. Franc Smole in mag. Nada Žemva sta gradivo strokovno pregledala. Polona Gulič, Manca Kropivšek, Andreja Merše, Nejka Progar, Maja Tušar in Neža Vidmar so imele neposreden stik z osebami, ki so izpolnjevale vprašalnik.

 

Opis:

Vprašalnik, ki je del poglobljene logopedske ocene požiranja, uporabljajo predvsem v zdravstvenih in rehabilitacijskih ustanovah, v diagnostične in terapevtske namene ter pri iskanju najustreznejših prilagoditev za osebe z motnjami požiranja, ki bi kar najbolje dvignile kakovost življenja. Vprašalnik je uporaben tudi za raziskave s tega področja.

Z njim klinični logopedi ugotavljajo, v kolikšni meri težave pri požiranju vplivajo na kakovost človekovega vsakodnevnega življenja.

Vprašalnik je kratek in sprašuje o težavah pri požiranju, želji po hranjenju, trajanju hranjenja, izbiri hrane, težavah pri sporazumevanju, doživljanju strahu, socialne vključenosti, o spanju in utrujenosti. Vanj so vključena tudi vprašanja o pogostosti pojavljanja simptomov disfagije.

Rezultati nudijo osnovo za primerjavo posameznikovega rezultata s skupino, ki nima težav s požiranjem, in skupino, ki take težave ima. Rezultati nam pomagajo pri načrtovanju pomoči in usmerjanju k ustreznim strokovnjakom. Na primer, če ugotovimo, da so težave s požiranjem povzročile strah, da bi se oseba pri hranjenju zadušila, se lahko v rehabilitacijo vključi respiratorni fizioterapevt, če pa so težave povzročile psihične stiske in morda depresijo, se lahko vključi v rehabilitacijo klinični psiholog. Timski pristop, kot smo že omenili, je pri obravnavi motenj požiranja nujno potreben, ne le da bi združili in smiselno povezali podatke iz različnih strokovnih področij, temveč da bi tudi cilje in program rehabilitacije načrtovali skupaj.

Vprašalnik SWAL-QOL-SI uporabljamo individualno.


Kategorija: Pripomoček je namenjen kliničnim logopedom, magistrom logopedije z mentorjem, ki je klinični logoped, in zdravnikom, specialistom ORL. 

Starost: Vprašalnik je primeren za odrasle. 

Trajanje: Čas za izpolnjevanje vprašalnika je običajno 20 minut, za vrednotenje pa porabimo do 15 minut.

Zanesljivost: Cronbachov koeficient zanesljivosti celotnega vprašalnika za skupino brez težav s požiranjem je 0,94 (za posamezne lestvice so zanesljivosti od 0,67 do 0,91) za skupino s težavami s požiranjem pa 0,955 (za posamezne lestvice so zanesljivosti od 0,78 do 0,93).

Veljavnost: V priročniku najdete podatke za strukturno analizo (eksplorativna faktorska analiza in korelacije med lestvicami) ter za primerjavo skupin brez oz. s težavami pri požiranju.

Norme: Povprečne vrednosti in standardni odkloni za skupino oseb s težavami pri požiranju (N = 161) in za skupino oseb brez težav pri požiranju (N = 160).