Vprašalniki so namenjeni ocenjevanju zasvojenosti s spletom in z igranjem videoiger.
Uporaba (izvedba, vrednotenje in razlaganje rezultatov) je zaradi strokovnih zahtev omejena na univerzitetne diplomirane psihologe (po t.i, starem študijskem programu) oz. magistre psihologije (po t.i. bolonjskem študijskem programu) (kategorija A: enostavno za uporabo) in ostale profile z visokošolsko izobrazbo in opravljenim usposabljanjem.
Center za psihodiagnostična sredstva dobavlja psihodiagnostična sredstva samo osebam, ki so usposobljene za njihovo uporabo. Pred prvim naročilom v določeni organizaciji vas prosimo, da izpolnite izjavo. Dobite jo tukaj.
Avtorica enega prvih vprašalnikov zasvojenosti s spletom – IAT (org. Internet Addiction Test) – je K. S. Young, avtorja IDS9-SF (org. Internet Disorder Scale-Short Form) in IGDS9-SF (org. Internet Gaming Disorder Scale–Short Form) sta H. M. Pontes in M. D. Griffiths. Vse tri so za slovenske razmere priredile Petra Belina, Špela Selak, Marjeta Trstenjak in Dušica Boben. Avtorji priročnika izdanega 2024 so David Gosar, Špela Selak, Petra Belina in Kimberly S. Young.
Priročnik združuje podatke za uporabo treh svetovno znanih vprašalnikov oz. lestvic na področju digitalne zasvojenosti. Vsi so bili standardizirani in imajo slovenske norme. Vprašalnik zasvojenosti s spletom – IAT (oblika za mladostnike: 18 postavk, oblika za odrasle: 20 postavk) in Kratka lestvica zasvojenosti s spletom – IDS9-SF (9 postavk) merita splošno zasvojenost s spletom, Kratka lestvica zasvojenosti z igranjem videoiger – IGDS9-SF (9 postavk) pa specifično zasvojenost z igranjem videoiger. Vprašalnik IAT ima dve podlestvici: Čustvena kompenazacija in Pomanjkljiv samonadzor. Interpretacija rezultatov, pridobljenih s temi tremi instrumenti, je možna na podlagi kritičnih vrednosti ter centilov, kot dopolnilo k interpretaciji pa priročnik povzema še ktirične postavke, napotke za motivacijski intervju in seznam kriterijev po DSM-5-TR (angl. Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, Fifth Edition, Text Revision).
Usposobljenost: Univ. dipl. psihologi in mag. psihologije – A ter drugi profili z visokošolsko izobrazbo in opravljenim usposabljanjem.
Starost: Od 11. leta naprej.
Trajanje: Predviden čas izpolnjevanja za IAT je 5–10 minut, kadar oseba vprašalnik izpolnjuje samostojno bodisi na papirju bodisi preko spleta. Za vrednotenje potrebujete nekaj minut. Predviden čas izpolnjevanja IDS9-SF in IGDS9-SF je 5 minut; vrednotenja pa nekaj minut.
Zanesljivost: Zanesljivost je bila ocenjena na podlagi notranje skladnosti (Cronbachova alfa) in z metodo ponovnega testiranja. Na vzorcu 1407 mladostnikov in 358 mladih odraslih med 19. in 29. letom starosti so bili Cronbachovi koeficienti alfa pri IAT za dve podlestvici ter skupno lestvico 0,79–0,88 (mladostniki) in 0,79–0,90 (mladi odrasli), pri IDS9-SF 0,85 (mladostniki) in 0,87 (mladi odrasli) ter pri IGDS9-SF 0,88 (mladostniki) in 0,93 (mladi odrasli). Retestna zanesljivost na skupini 52 mladostnikov za dve podlestvici in skupno lestvico IAT in druga dva vprašalnika je znašala 0,63–0,91.
Veljavnost: Veljavnost slovenskih različic merskih pripomočkov IAT, IDS9-SF in IGDS9-SF so avtorji slovenske standardizacije preverili iz različnih zornih kotov: a) notranje (faktorske) strukture in primerljivosti strukture merskih pripomočkov s tujimi različicami; b) medsebojnega sovpadanja rezultatov merskih pripomočkov; c) zmožnosti napovedovanja obsega in značilnosti uporabe spleta ter načinov spoprijemanja s stresom, ki se povezujejo z zasvojenostjo; d) klinične uporabnosti merskih pripomočkov za prepoznavanje oseb, za katere vemo, da je zanje značilna škodljiva raba oziroma zasvojenost s spletom.
Norme: Slovenske norme so bile dobljene na populaciji, stari od 11 do 29 let. Obstajajo norme za mladostnike in mlade odrasle, za oba spola skupaj in ločeno za moške in ženske. Sao v obliki centilov.