Projekcijski preizkus "Mozaik" je neverbalni preizkus za odkrivanje različnih kliničnih slik (nevroz, različnih organskih možganskih obolenj, duševne manjrazvitosti, psihoz, shizofrenij).
Uporaba (izvedba, vrednotenje in razlaganje rezultatov) je zaradi strokovnih zahtev omejena na univerzitetne diplomirane psihologe (po t. i. starem študijskem programu) in magistre psihologije (po t. i. bolonjskem študijskem programu) (kategorija C/D: potrebno organizirano usposabljanje ali specializacija).
Center za psihodiagnostična sredstva dobavlja psihodiagnostična sredstva samo osebam, ki so usposobljene za njihovo uporabo. Pred prvim naročilom v določeni organizaciji vas prosimo, da izpolnite izjavo. Dobite jo tukaj.
Avtor slovenske verzije preizkusa je Stanislav Bras. Mozaik je kot test prva uporabila L. Lowenfeld leta 1929, Stanislav Bras pa je črpal iz prirejene Werthamove verzije iz leta 1952. Pri priročniku in oblikovanju testnega materiala mu je pomagal Janez Rojšek, priročnik je pregledal Lev Milčinski. PPM je bil prvič izdan leta 1975, dopolnjen priročnik je izšel leta 1987. Leta 2021 bomo izdali posodobljen priročnik, pri katerem sta sodelovali Eva Šoškič in Nina Bras Meglič, ki je prispevala razdelek o modificirani uporabi PPM pri slabovidnih in slepih osebah.
Vrednost preizkusa je v odkrivanju različnih kliničnih slik npr. nevrotskih motenj, različnih organskih možganskih obolenj, psihoz, visoka veljavnost preizkusa pa se je izkazala pri odkrivanju shizofrenij. Najbolj značilni psihopatološki procesi, ki jih ugotavljamo s PPM, so na primer slaba organizacija pri kortikalni (organski) možganski poškodovanosti, z avtomatizmom motena organizacija pri subkortikalni možganski poškodovanosti, zelo preprosta strnjena organizacija pri manjši duševni razvitosti, preprosta, ne-strnjena organizacija pri shizofreniji, psevdo-organizacija pri blodnjavi motnji, premišljeno pomanjkljiva organizacija pri simulaciji. V zadnjem poglavju priročnika so zbrani klinični kazalniki pri osebah s psihonevrozo, organskimi možganskimi obolenji, epilepsijo, psihozo, pa tudi kako so videti izdelki otrok, običajnih odraslih oseb, tistih, ki simulirajo ipd.
Dragocen je zlasti pri delu z ljudmi, pri katerih je besedna komunikacija otežena. V priročniku je opisana uporaba PPM pri slepih in slabovidnih osebah. Uporaben je tudi za spremljanje poteka terapije.
Izvedba je individualna. Posameznik iz 400 ploščic različnih oblik in barv na posebno podlago sestavi svoj izdelek oz. vzorec.
Usposobljenost: Univ. dipl. psihologi (predbolonjski program) in mag. psihologije (bolonjski program) z opravljenim dodatnim usposabljanjem – C (D).
Starost: Preizkus je namenjen otrokom, mladostnikom in odraslim.
Trajanje: Čas izvedbe ni omejen, reševanje je odvisno od posameznika. Čas vrednotenja, je odvisen od izkušenosti psihologa.
Veljavnost: V priročniku so opisane primerjave med klinično diagnozo duševnih motenj in diagnozo s testom PPM ter raziskave, ki kažejo na statistično pomembnost pravilnih diagnoz.
Norme: Norm ni; interpretacija je kvalitativna.