Hitra ocena širokega nabora težav v duševnem zdravju z vidika posameznika, zunanjega ocenjevalca ali obeh.
Uporaba (izvedba, vrednotenje in razlaganje rezultatov) je zaradi strokovnih zahtev omejena na univerzitetne diplomirane psihologe (po t. i. starem študijskem programu) in magistre psihologije (po t. i. bolonjskem študijskem programu) (kategorija D: potrebno je daljše usposabljanje ali specializacija).
Center za psihodiagnostična sredstva dobavlja psihodiagnostična sredstva samo osebam, ki so usposobljene za njihovo uporabo. Pred prvim naročilom v določeni organizaciji vas prosimo, da izpolnite izjavo. Dobite jo tukaj.
Avtor izvirnih vprašalnikov PAS in PAS-O je Leslie C. Morey, prevod priročnikov Jakob Štrovs. Slovenski del sta prispevala Eva Štrukelj in David Gosar (statistični izračuni). Vprašalnik je na Centru za psihodiagnostična sredstva prvič izšel leta 2025. Oba priročnika je strokovno pregledal Rober Masten.
Vprašalnika PAS in PAS-O temeljita na obsežnejšem Vprašalniku za oceno osebnosti (PAI), ki je namenjen pridobivanju informacij o kritičnih kliničnih spremenljivkah. S PAS in PAS-O lahko ocenimo verjetnost, da bi se pri posamezniku, v primeru, da bi ta reševal celoten PAI, nakazale klinično pomembne težave. Tako PAS kot PAS-O sta namenjena pomoči pri odločanju o tem ali je smiselno bolj poglobljeno raziskovanje psihopatologije, in pri določanju področij, na katere bi se bilo pri poglobljenem raziskovanju pomembno osredotočiti.
Oba vprašalnika sta sestavljena iz 22 hierarhično organiziranih postavk, ki jih lahko razvrstimo v skupni rezultat PAS-Skupaj oziroma PAS-O-Skupaj in v 10 ločenih rezultatov oziroma t. i. elementov, ki predstavljajo posamezna področja kliničnih težav.
PAS je namenjen samoocenjevanju in ima zato ima postavke v 1. osebi ednine, PAS-O pa je namenjen pridobivanju ocene s strani zunanjega ocenjevalca oziroma osebe, ki posameznika dobro pozna, zato so postavke v 3. osebi ednine. Ker so si postavke z izjemo glagolske oblike med seboj enake, nam omogočajo neposredno primerjavo odgovorov.
PAS in PAS-O se lahko interpretirata bodisi ločeno bodisi skupaj. Pri samostojni uporabi pripomočkov je poudarek na že omenjeni oceni verjetnosti, da bi se pri PAI nakazale klinično pomembne težave. Pri skupni uporabi pa je poleg tega poudarek tudi na razhajanjih med samooceno in oceno drugega. Te ocene razhajanj temeljijo na štirih standardiziranih merah. To so surova razlika, absolutna razlika, skupna različnost in konfiguracijska podobnost.
Usposobljenost: Univ. dipl. psihologi (predbolonjski program) in mag. psihologije (bolonjski program) z opravljenim dodatnim usposabljanjem za PAI – kategorija D.
Starost: Od 18. leta dalje.
Trajanje: Izpolnjevanje vprašalnika traja nekaj minut. Vrednotenje je lahko ročno ali preko aplikacije TESTrešuj. Vrednotenje posameznega vprašalnika (PAS ali PAS-O) tako kot izvedba traja nekaj minut, v primeru souporabe instrumentov z namenom primerjave rezultatov pa je vrednotenje nekoliko daljše, približno 15 minut (ročno) oz. 5 minut (preko TESTrešuj).
Zanesljivost: Zanesljivost instrumentov je bila ocenjena na podlagi povprečnih korelacij in notranje skladnosti s Cronbachovim koeficientom alfa ter oceno GLB (tj., oceno največje spodnje meje zanesljivosti, osnovane na komunalitetah). Zanesljivosti za PAS so bile od 0,70 do 0,79 (Cronbachov alfa) in od 0,82 do 0,90 (GLB), za PAS-O pa so se gibale od 0,24 do 0,85 (Cronbachov alfa) in od 0,20 do 0,92 (GLB). Za PAS so podani še podatki retestne zanesljivosti (vzorec ZDA), pri PAS-O pa še Cronbachov alfa in GLB za skupno različnost ter zanesljivosti, izračunane na podlagi primerjave ocen med različnimi zunanjimi ocenjevalci.
Veljavnost: V priročniku so povzete tuje in slovenske raziskave korelacij PAS in PAS-O s številnimi psihodiagnostičnimi instrumenti, primarno pa so oba instrumenta primerjali z rezultati na vprašalniku PAI. Avtorji slovenske priredbe so temu dodali še primerjavo odgovorov pri vprašalniku PAI iz leta 2007 in iz leta 2022, ameriški avtorji pa analizo stilov odgovarjanja (v smislu pretiranega ali prikritega poročanja o težavah). Poleg tega so pri PAS-O preučevali tudi vpliv različnih dejavnikov na razhajanja med samooceno in oceno drugega (npr. kako vpliva dolžina poznanstva ali klinično-diagnostični status ocenjevane osebe na skladnost poročanja o težavah).
Norme: Norme za PAS in PAS-O so v obliki P-vrednosti. P-vrednosti predstavljajo odstotek ljudi iz standardizacijskih vzorcev z določenim rezultatom na PAS in PAS-O, pri katerih so se na PAI nakazale klinično pomembne težave. V primeru souporabe obeh vprašalnikov so na voljo tudi norme (T-vrednosti) za štiri mere razhajanja – surovo razliko, absolutno razliko, skupno različnost in konfiguracijsko podobnost.