Vizualno-motorični test Bender-geštalt II

Vizualno-motorični test Bender-geštalt II (BG-II) meri sposobnost vizualno motorične integracije. Omogoča nam hitro oceno spomina, motoričnih in zaznavnih sposobnosti. Primeren je za otroke (od 4. leta starosti) in odrasle.

 

    • L. Bender

  • Gary G. Brannigan 
    • Scott L. Decker

     

Center za psihodiagnostična sredstva

Uporaba (izvedba, vrednotenje in razlaganje rezultatov) je zaradi strokovnih zahtev omejena na univerzitetne diplomirane psihologe (po t. i. starem študijskem programu) in magistre psihologije (po t. i. bolonjskem študijskem programu) (kategorija B/C: potrebno dodatno usposabljanje).

Center za psihodiagnostična sredstva  dobavlja psihodiagnostična sredstva samo osebam, ki so usposobljene za njihovo uporabo. Pred prvim naročilom v določeni organizaciji vas prosimo, da izpolnite izjavo. Dobite jo tukaj.

Avtorica testa (org. Bender Visual-Motor Gestalt test) je Loreta Bender (1938). Leta 2003 so Peter Schilder, Patricia Lacks in Jerry Sattler izdali drugo različico testa, nov priročnik pa sta napisala Gary G. Brannigan in Scott L. Decker. Prvo slovensko izdajo (1961) so pripravili Živana Bele Potočnik, Helena OničNovak in dr. Borut Šali. Pri drugi, dopolnjeni izdaji s slovenskimi normami (2019) so nam strokovno pomagali Irena Benedik (prevod priročnika), Katja Smodiš, Katja Mesarič in Nina Vaupotič (vrednotenje), David Gosar (statistični izračuni, priročnik), Blanka Čebašek in Dušica Boben (pisanje in urejanje priročnika), Aleš Friedl (strokovni pregled) ter številni psihologi, ki so zbirali podatke za slovenske norme in druge rezultate.

Opis:

BG-II meri sposobnost vizualno motorične integracije pri otrocih in odraslih, ki jo lahko spremljamo skozi daljše življenjsko obdobje. Omogoča tudi hitro oceno spomina ter hitro oceno specifičnih motoričnih in zaznavnih sposobnosti oz. pomaga pri odkrivanju morebitne motorične ali zaznavne motnje. Test, ki ga izvedemo individualno, vključuje devet izvirnih slik ter sedem novih (štiri lažje in tri težje). Preizkušanec najprej: preriše predstavljene slike, nato sledi faza risanja po spominu (od 5. leta naprej), če je potrebno pa še kratek zaznavni in/ali motorični test. 

Narisani liki se vrednotijo po t. i. splošnem sistemu vrednotenja, za katerega so bile izdelane tudi norme

Usposobljenost: Univ. dipl. psihologi (predbolonjski program) in mag. psihologije (bolonjski program) – B (C).

Starost: Od 4. do 85. leta.

Trajanje: Čas prerisovanja in risanja po spominu je odvisen od starosti preizkušanca. Celotna izvedba traja od 15 do 30 minut. Vrednotenje nam vzame od 10 do 15 minut, odvisno od izkušenosti psihologa. 

Zanesljivost: Notranja zanesljivost izračunana z razpolovitvenimi koeficienti za različne starostne skupine slovenskega vzorca je od 0,70 do 0,90 (prerisovanje) in od 0,50 do 0,90 (risanje po spominu). Retestna zanesljivost je tako za prerisovanje kot risanje po spominu od 0,80 do 0,90.

VeljavnostV priročniku so zbrani izvirni ameriški in slovenski podatki o eksplorativni analizi BG-II, podatki za posebne skupine (motnje v duševnem razvoju, specifične učne težave, motnje pozornosti in hiperaktivnost, težje čustvene težave, motnje avtističnega spektra, Alzheimerjeva bolezen, nadarjenost, pridobljene poškodbe glave) ter korelacije z različnimi testi.   

Norme: Norme za slovenski vzorec (N = 2147, starost od 4 do 91 let) so v obliki standardnih vrednosti (M = 100, SD = 15) z 90 % in 95 % intervalom zaupanja, T-vrednosti in centilov glede na starost za prerisovanje in risanje po spominu. Zaznavni in motorični test imata centilne norme.