26 poglavij knjige prinaša niz študij, ki izhajajo iz Spearmanovega raziskovanja človekovih sposobnosti.

V knjigi avtorji predstavljajo dokaze v prid uporabi Ravnovih progresivnih matric v raziskovalne namene. Psihološki konstrukt, ki ga matrice merijo, naj bi bil izjemno čvrst, test pa naj bi se skoraj enako dobro obnesel v večini kultur in subkultur (tudi pri nas). Slednje po mnenju avtorjev poziva k nujnosti razlage kulturnih razlik in sprememb v testnih dosežkih skozi generacije. Izkazalo se je, da večine najpogosteje uporabljenih razlag za omenjene razlike namreč ni mogoče znanstveno podpreti.

Vsebina knjige ni vezana izključno na delo s progresivnimi matricami. Jasno je na primer poudarjeno, da temeljni problem merjenja inteligentnosti izhaja iz trenutnega pristopa k merjenju sprememb človekovih sposobnosti.

V knjigi je ponovljena Spearmanova kritika prevladujoče paradigme psihološkega merjenja. Spearman je razumel, da testi, iz katerih je izhajal njegov g, nimajo mesta v šolah, saj ne prepoznavajo raznolikosti talentov, katere so učitelji pri svojem delu z učenci zavezani negovati.

Predstavljen je tudi problem razumljivosti aktivnosti, s katerimi ocenjujemo ljudi in določeni problemi etičnosti tovrstnega ocenjevanja ljudi. Poglavja, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, povzemajo raziskave, ki kažejo, kako negovati, prepoznavati in uporabljati različne talente v razvojnih okoljih doma, v šoli in na delovnem mestu.

Knjiga ima 593 strani in je v angleškem jeziku. Nekaj izvodov je na voljo tudi pri nas.