Merjenje razredne klime - MRK
Merjenje razredne klime zajema štiri vprašalnike, ki merijo različne vidike razredne klime v dveh oblikah: obstoječa in želena klima. Uporabljamo ga od nižjih razredov osnovne šole do srednje šole.
Pogoji uporabe
Uporaba (izvedba, vrednotenje in razlaganje rezultatov) je zaradi strokovnih zahtev omejena na učitelje in šolske svetovalne delavce.
Center za psihodiagnostična sredstva dobavlja psihodiagnostična sredstva samo osebam, ki so usposobljene za njihovo uporabo. Pred prvim naročilom v določeni organizaciji vas prosimo, da izpolnite izjavo. Dobite jo tukaj.
Opis
Avtorica priročnika je dr. Vlasta Zabukovec. Priročnik je napisala z željo, da bi bil v pomoč predvsem učiteljem pri delu v razredu. Nesporno pa je, da ga lahko uporabljajo tudi svetovalni delavci na šoli. Priročnik z vprašalniki je prvič izšel marca leta 1998 (prvi ponatis pa že maja istega leta).
V priročniku so predstavljeni štirje vprašalniki, ki merijo različne vidike razredne klime. Vsak vprašalnik ima dve obliki: za OBSTOJEČO in ŽELENO razredno klimo. Prva meri dogajanja, kot ga zaznavajo učenci in učitelji v danem trenutku, druga pa želje, motive glede na to, kako naj bi v razredu bilo. Na vprašalnik odgovarjajo UČENCI (razred) in NJIHOV UČITELJ.
Izbirate lahko med vprašalniki:
- MOJ RAZRED, ki je primeren za učence in učitelje nižje stopnje osnovne šole.
Ima 25 trditev, na katere učenec in učitelj odgovarjata s "tako je" ali "ni tako" (obstoječe stanje) oz. "želim" ali "ne želim" (želeno stanje).
Kategoriji razredne klime, ki ju izmerimo, sta:
- medosebni odnosi, ki označuje prijetno, veselo vzdušje in prijateljske odnose v razredu (zadovoljstvo in povezanost),
- osebnostni razvoj, ki označuje primerjanje posameznikov med seboj, težavnost šolskega dela in konflikte v razredu (tekmovalnost, težavnost, napetost).
- RAZREDNO OKOLJE, ki je primeren za učence in učitelje višje stopnje osnovne šole.
Ima 21 trditev, na katere učenec in učitelj odgovarjata s "tako je" ali "ni tako" (obstoječe stanje) oz. "želim" ali "ne želim" (želeno stanje).
Kategoriji razredne klime, ki ju izmerimo, sta:
- medosebni odnosi, ki opisuje medosebne odnose v razredu, med učenci in učiteljem (angažiranost, socialni stiki, podpora učitelja),
- sistem, ki opisuje organizacijski vidik pouka in pravila, ki veljajo (red in organizacija, jasnost pravil).
- UČNA KLIMA, ki je primerna za dijake srednje šole in njihove učitelje.
Ima 13 trditev, na katere dijak in učitelj odgovarjata na petstopenjski lestvici (od 1 = skoraj nikoli do 5 = zelo pogosto).
Kategoriji razredne klime, ki ju izmerimo, sta:
- medosebni odnosi, ki označuje osebni pristop profesorja in aktivnost dijakov pri pouku (osebni pristop, prispevanje),
- osebnostni razvoj, ki opisuje raziskovalno vedenje dijakov pri pouku (raziskovanje).
- UČNO OKOLJE, ki je primeren za srednješolce in njihove učitelje.
Ima 80 trditev, na katere dijak in učitelj odgovarjata na štiristopenjski lestvici (od 1 = sploh ne drži do 4 = povsem drži oz. od 1 = sploh ne želim do 5 = močno želim).
Kategorije razredne klime, ki jih izmerimo, so:
- medosebni odnosi, ki označujejo obstoj socialnih stikov, pogostost konfliktov, upoštevanje drugačnosti, pojav manjših skupin, zadovoljstvo z delom v razredu, nezainteresiranost v razredu (povezanost, napetost, neenakost, klike, zadovoljstvo, apatija),
- sistem, ki opisuje upoštevanje različnosti, obstoj pravil in zahtev, jasno postavljanje ciljev, pojav demokratičnih odnosov (različnost, formalnosti, usmerjenost k cilju, demokratičnost),
- osebnostni razvoj, ki označuje željo po doseganju boljših rezultatov od drugih (tekmovalnost) in
- neorganiziranost.
Odgovore vrednotimo s šablonami. Rezultate vseh učencev v razredu, ki so izpolnjevali vprašalnik, zberemo na zbirnem listu in izračunamo povprečje. Tega primerjamo z učiteljevimi rezultati, primerjamo pa tudi rezultate obstoječe in želene klime.
Rezultati, ki jih tako dobimo, nam lahko pomagajo pri oceni trenutnega dogajanja, lahko pa tudi pri programu spreminjanja razredne klime. V priročniku najdete napotke za analizo rezultatov, podani pa so tudi nekateri statistični podatki zbrani na različnih vzorcih.