Pogoji uporabe

Opis

Avtorji originalnega nemškega vprašalnika so Rolf Dietmer Thiel, Gustav Keller in Annette Binder. Prvič je izšel v Nemčiji pri založbi Georg Westermann Verlag leta 1979, nato pa pri založbi Hogrefe Verlag leta 1997. V Sloveniji smo vprašalnik prvič izdali leta 1999. Pri priredbi vprašalnika so sodelovali Dušica Boben, Igor Krajnc in Mateja Markl. Pri pilotski različici pa tudi Mirt Nagy. Slovenski priročnik je dopolnila in uredila Dušica Boben, strokovno pa ga je pregledala dr. Sonja Pečjak.

Namen (uporabnost)

Avtorji so se osredotočili na celostno obravnavo učenca in iskanje pomembnih vzročnih dejavnikov (zlasti motivacijsko komponento) in ne le na pomoč pri učenju oziroma navodila za lažje učenje ali posredovanje tehnik. Vprašalnik je torej poskus, da ne bi zgolj testirali dobrih strani učnih in delovnih tehnik, temveč tudi določili motivacijske, čustvene, osebne in socialnopsihološke determinante.

Zato so v vprašalnik učnih navad vključene lestvice, s katerimi je mogoče določiti motivacijske vplive, kot so aspiracije, odložitev potreb in motiviranost za uspeh ali neuspeh. Želeli so se izogniti tudi preveč mehanskemu obravnavanju učnih navad, saj uspešnost ni odvisna le od števila učnih tehnik, ki so trenutno na voljo, temveč predvsem od diferenciranega niza učnih in socialnopsiholoških spremenljivk. Sem sodijo impulzivnost in refleksivnost razmišljanja, usmerjenost učenja k dejstvom oziroma vsebini in neodvisnost ali odvisnost učenja od zunanjega vpliva. Poleg tega so v vprašalnik vključili tudi čustveni oziroma osebnostni vidik. Zato so bile sestavljene lestvice, s katerimi naj bi dobili podatke o samopodobi, strpnosti do neuspeha, odpornosti proti stresu in občutku uspešnosti.

Vprašalnik ima 155 trditev, na katere odgovarjajo učenci na 3 stopenjski lestvici, in 6 dodatnih vprašanj. Trditve sestavljajo lestvice: RAVEN ASPIRACIJE (nizka - visoka), ODLOŽITEV POTREB (nesposoben - sposoben), STORILNOSTNA MOTIVACIJA (nizka - visoka), UČNA MOTIVACIJA (zunanja - notranja), PRIČAKOVANJE NEUSPEHA (visoko - nizko), SAMOVREDNOTENJE (enostransko, t. j. usmerjeno na šolski uspeh - večstransko), PREDELAVA UČNE SNOVI (počasna - hitra), FAZA AKTUALIZIRANJA (motena - nemotena), OBLIKOVANJE UČNIH POGOJEV (slabo - dobro), KOGNITIVNI STIL (impulziven - refleksiven), UČNI STIL (usmerjen v pomnjenje - usmerjen v razumevanje), TOLERANCA DO NEUSPEHA (majhna - velika), FAZA SPREJEMANJA (motena - nemotena), KONTROLA UČNE USPEŠNOSTI (nesposoben - sposoben), ODPORNOST PROTI STRESU (neodporen - odporen), SOCIALNA ODVISNOST PRI UČENJU (odvisen - neodvisen), UČNO VEDENJE (odvisen od interesov - neodvisen od interesov), UČNA TEHNIKA (slaba - dobra), STALIŠČE DO ŠOLE (negativno - pozitivno), OBČUTJE USPEŠNOSTI (negativno - pozitivno).

Uporabo vprašalnika učnih navad priporočamo pri vsakem svetovanju, ki ima posredno ali neposredno opraviti z motnjami pri učenju in delu. Če diagnoza pokaže, da so trenutne težave povzročile predvsem pomanjkljivosti pri delovnih navadah, se vprašalnik učnih navad lahko uporablja za nadzor nad potekom intervencije in njenim uspehom. Vprašalnik učnih navad je primeren tako za posamično kot skupinsko diagnozo in za spreminjanje težav pri učenju. Poleg tega je vprašalnik učnih navad uporaben tudi pri preventivnem delu, za testiranje razredov, na podlagi rezultatov testiranja pa bi lahko oblikovali tudi skupine za trening. V obeh primerih vprašalnik ne rabi le za prvo diagnozo, temveč tudi za merjenje uspeha skupinskih modifikacij in treninga. Vprašalnik učnih navad je mogoče uporabiti tudi pri svetovanju o nadaljnjem izobraževanju. Zaradi velike prediktivne veljavnosti je primeren za napovedovanje šolskega uspeha. Če poleg kognitivnih prediktorjev, kot so preskusi inteligentnosti in znanja, uporabimo še vprašalnik o učnih navadah, je veljavnost napovedi precej večja. Vprašalnik učnih navad je dobrodošel tudi, ko je treba v znanstveno preučevanih šolskih modelih oceniti, kakšen je vpliv drugačnih razmer na učne navade izbranega učenca. Ker z vprašalnikom lahko merimo tudi socialnopsihološke, motivacijske in emocionalne značilnosti in ker se te na institucionalne vplive odzivajo bolj kot kognitivne značilnosti, je vprašalnik zelo uporaben tudi na tem področju.

Starost

Mladostniki od 13. do 18. leta starosti.

Trajanje

Izpolnjevanje vprašalnika (na odgovorni list) traja približno 30 minut. Za vrednotenje ne potrebujete šablon, temveč odgovore le seštejete. Za to in za risanje profila potrebujete približno 10 minut, če pa vrednotite z računalnikom, le nekaj minut.

Zanesljivost

Zanesljivost na slovenskem vzorcu izračunana s Cronbachovim alfa koeficientom je za moške 0,93, za ženske 0,94.

V Nemčiji so dobili koeficient zanesljivosti izračunan po razpolovitveni metodi 0,92 za moške in 0,87 za ženske, po Kuder-Richardsonovi formuli pa 0,91 za moške in 0,88 za ženske.

Veljavnost

V priročniku so navedeni slovenski in nemški rezultati različnih študij: prediktivno potrjevanje veljavnosti, potrjevanje veljavnosti v ekstremnih skupinah, faktorsko potrjevanje veljavnosti in notranje potrjevanje veljavnosti.

Norme

Med spoloma in med starostnimi skupinami so se pokazale statistično pomembne razlike, zato so tudi norme ločene po spolu in starosti (od 7. razreda OŠ do 4. razreda SŠ ali od 13. do 18. leta). Celoten vzorec, na katerem so izračunane norme v obliki T-vrednosti, je bil 1214 učencev. Statistične izračune zadnjih postavk vprašalnika, ki v norme niso zajete, najdete v TESTinfo 2000/2001 - 1. številka.