Pogoji uporabe

Opis

Avtor testa SDS (Self Directed Search) je dr. John L. Holland. Slovensko priredbo smo izdali leta 1993 z dovoljenjem založbe PAR. Pri priredbi so sodelovali in priročnik napisali psihologi mag. Zdenko Lapajne, Saša Niklanović, Brigita Hruševar-Bobek in Dušica Boben. Dopolnjen priročnik za R in E obliko je izšel leta 2005.

Novo, poslovenjeno in dopolnjeno iskalo poklicev smo izdali leta 2002. Pri tem so sodelovali Staša Bučar Markič, Saša Niklanović, Andreja Sever, Zlata Šlibar, Željka Toličič Drobež in Olga Tomšič iz Zavoda RS za zaposlovanje in Dušica Boben iz Centra za psihodiagnostična sredstva.

V letu 2008 smo  pripravili tudi možnost internetnega izpolnjevanja vprašalnika SDS-R. Posameznik, ki je test izpolnil, dobi takoj po opravljenem testu pisno povratno informacijo, strokovnjak pa podrobno poročilo o rezultati SDS. Pri izdelavi internetnega poročila so nam pomagali psihologi iz Zavoda RS za zaposlovanje: Staša Bučar Markič, Zlata Šlibar, Anita Kovačik, Gordana Kamnik, Željka Toličič in Mateja Poljšak.

Namen (uporabnost)

Interesni vprašalnik temelji na Hollandovi teoriji kariere oz. RIASEC teoriji, ki bazira na predpostavki, da lahko večino ljudi in poklicev razvrstimo v enega od šestih tipov: REALISTIČNEGA (R), RAZISKOVALNEGA (I), UMETNIŠKEGA (A), SOCIALNEGA (S), PODJETNIŠKEGA (E) in KONVENCIONALNEGA (C).

Področje uporabe je zelo široko: v šolah, ko se mladi odločajo za nadaljevanje šolanja, v službah za zaposlovanje, pri brezposelnih, kandidatih za zaposlitev, za formalno ali funkcionalno izobraževanje, za samozaposlovanje, v delovnih organizacijah pri prekvalifikacijah, dokvalifikacijah, načrtovanju razvoja kadrov, reševanju kadrovskih problemov, ugotavljanju razlogov za neustrezne zaposlitve itd. Test uporabljamo skupinsko ali individualno.

Opis posameznika ali poklica dobimo s tričrkovno šifro. Posameznik uporablja test samostojno, sam ga tudi ovrednoti in delno interpretira, pa tudi oceni samega sebe glede različnih sposobnosti. Pri tem uporablja tudi Iskalo poklicev, kjer je okrog 2300 poklicev urejenih po Hollandovi trimestni šifri, dodana pa tudi njihova številka v Standardni klasifikaciji poklicev in potrebno število let šolanja. Poklici so urejeni tudi po abecedi v posebnem zvezku Abecedno iskalo poklicev.

Poleg oblike R, ki je primerna za mladostnike in odrasle z dobro sposobnostjo branja in razumevanja, je na voljo tudi oblika E Vprašalnika z ustrezajočim Iskalom poklicev, Abecednim iskalom poklicev in knjižico Vi in vaš poklic. Enostavna oblika je namenjena predvsem za uporabo v zadnji tiradi osnovne šole in odraslim ali mlajšim odraslim z nižjo izobrazbo ali slabšo bralno sposobnostjo. Iskalo poklicev je prirejeno po slovenski klasifikaciji poklicev in obsega okrog 2000 poklicev ter potrebna leta šolanja.

Starost

Spodnja starostna meja uporabe je 15 let, s testatorjevo pomočjo so vprašalnik reševali že 13-letniki.

Trajanje

Čas reševanja ni omejen. Večina posameznikov pride do končne šifre v 40 do 50 minutah, nekateri pa se s SDS ukvarjajo tudi do 90 minut.

Zanesljivost

V priročniku so navedeni Pearsonovi koeficienti korelacij med lestvicami v vzorcu fantov in deklet. Ocene zanesljivosti v celotnem slovenskem vzorcu izračunane s Cronbachovimi koeficienti alfa so od 0,844 do 0,904.

V priročniku so navedene tudi ameriške ocene zanesljivosti po drugih metodah. Ocene zanesljivosti po metodi interne konsistentnosti, korelacije med sodimi in lihimi postavkami ter med alternativnima oblikama (verzijama iz let 1977 in 1985) so v povprečju okoli 0,90 za skupne dosežke ne glede na uporabljeno tehniko. Zanesljivost se rahlo povečuje s starostjo testirancev. Ocene zanesljivosti po test - retest metodi so višje pri študentih in odraslih kot pri srednješolcih. Zanesljivost celotnega profila, ocenjena s korelacijo med rang lestvico dosežkov od najvišjega do najnižjega pri obeh testiranjih, je okoli 0,92 oz. 0,83 in 0,81 (mediana).

Veljavnost

Povzeti so podatki o konstruktni, sočasni in napovedni veljavnosti SDS in starejših oblik takih vprašalnikov iz ameriškega priročnika, dodani pa so podatki o veljavnosti modela šesterokotnika in sočasni veljavnosti na podlagi analize slovenskega vzorca.

Norme

• centilne norme za slovenske dijake 2. letnika srednje šole,
• porazdelitev Hollandovega indeksa konsistentnosti (v odstotkih), ki temelji na prvih dveh črkah skupnih šifer srednješolcev (v ZDA in Sloveniji) in študentov kolidža (v ZDA),
• centilne norme indeksa tendence k pritrdilnim odgovorom za dijake 2. letnika srednje šole,
• centilne norme za Iachanov indeks skladnosti (ameriške norme),
• centilne norme za Iachanov indeks diferenciranosti (ameriške in slovenske norme).