Pogoji uporabe

Opis

SPM je J. C. Raven prvotno razvil sredi 30-ih let, pregledal, standardiziral in prvič izdal pa jih je leta 1938. Med drugo svetovno vojno je zbral norme za odrasle, nato pa je test ponovno standardiziral na vzorcu šolske mladine. Dodatne podatke za starejše ljudi in druge je zbral v 40-ih letih. Kasneje so mnogi raziskovalci preverili natančnost norm. Sledile so standardizacije med mladimi leta 1979 v Veliki Britaniji, v letih 1984 do 1986, nato med odraslimi v VB leta 1992, v ZDA pa leta 1993. V Sloveniji je prve norme za mladino staro od 11 do 16 let pripravila V. Ahtik leta 1955. Ponovno standardizacijo pa smo naredili leta 1998 na Centru za psihodiagnostična sredstva pod vodstvom Dušice Boben.

Ker eduktivna sposobnost narašča za približno en standardni odklon na generacijo in je prišlo do učinka platoja pri bolj sposobnih najstnikih in mlajših odraslih, sta Irene Styles in Michael Raven izdelali različico SPM-Plus (prvič je izšla leta 1998), ki ima obnovljeno razlikovalno moč, ki jo je test prvotno za to skupino že imel. Za SPM-Plus uporabljamo posebne norme. Hkrati je bila izdelana tudi vzporedna različica (SPM-P), ki se ujema s klasično obliko (1956) tako glede načina reševanja postavk kot tudi možnega števila točk.

Namen (uporabnost)

S SPM merimo eduktivno komponento g, kot jo je definiral Spearman v teoriji o kognitivni sposobnosti. Eduktivna sposobnost vključuje oblikovanje novih vpogledov, sposobnost, da iz neurejenih in nepopolnih situacij izvlečemo smisel, sposobnost zaznavanja in prepoznavanja odnosov oziroma razmerij. Ker je zaznavanje v osnovi konceptualen proces, je bistvena lastnost eduktivne sposobnosti zmožnost, da ustvari nove, v glavnem neverbalne koncepte, s pomočjo katerih lahko jasno misli.

Test je sestavljen iz petih sklopov po 12 nalog oziroma matričnih sestavljank, ki prikazujejo serijsko spreminjanje v dveh dimenzijah hkrati. V vsaki sestavljanki en delček manjka, testiranec pa ga mora med danimi liki poiskati. Vsak sklop se začne s kar se da očitnim problemom. V nadaljevanju je vsak problem težji, rešimo pa ga lahko le na osnovi spoznanj iz predhodnih problemov.

Vsi testiranci ne glede na starost rešujejo enake naloge v enakem vrstnem redu. Brez prekinitve jih rešujejo od začetka do konca s svojim lastnim tempom. Rezultat testiranca je skupno število nalog, ki jih je rešil pravilno.

Vrstni red nalog zagotavlja standardno usposabljanje za metodo dela. Zato lahko test uporabimo individualno, skupinsko ali v obliki samotestiranja. Končni rezultat nam pove, kolikšen je indeks testirančeve intelektualne zmožnosti. Zanesljivost ocene je odvisna od tega, kako skladni so rezultati posameznih petih sklopov.

List, na katerega testiranec piše odgovore, je tiskan dvoslojno. Na spodnjem listu je zapisan ključ, kar omogoča zelo enostavno in povsem objektivno točkovanje. Testator le odtrga zgornji list in na spodnjem prešteje pravilne odgovore.

Starost

SPM so namenjene tako otrokom kot odraslim (od 6 leta naprej). SPM-Plus se uporablja za mladostnike in odrasle (lahko tudi otroke).

Trajanje

Čas reševanja je praviloma neomejen. Če uporabljamo časovno omejene SPM, ki jih vsem ne uspe rešiti, se srečamo z neenakomerno in neveljavno porazdelitvijo rezultatov.Običajno traja reševanje skupaj z navodili okrog 40 minut (odvisno od starosti in načina testiranja). Vrednotenje nam vzame le nekaj minut.

Zanesljivost

Povzetki več kot 40 študij zanesljivosti so objavljeni v sedmem zvezku priročnika Raziskave in viri iz leta 1995. V nekaterih študijah vzorci niso dovolj veliki, ali pa so bili testirani zelo mladi ljudje. Če te študije odmislimo, dobimo na splošno zelo veliko zanesljivost, bodisi v smislu notranje konsistentnosti bodisi kot retestno zanesljivost. V Sloveniji smo na vzorcu 1620 otrok in mladostnikov dobili Cronbachov indeks alfa 0,946, zanesljivost po razpolovitveni metodi pa 0,954. Cronbachov indeks zanesljivosti za SPM-Plus na vzorcu 1050 slovenskih mladostnikov od 11 do 14 let je 0,81.

Veljavnost

V priročniku so zapisane številne študije veljavnosti z vidika različnih kultur, v kliničnem in izobraževalnem okolju. Podatki so razdeljeni na kriterijsko, vsebinsko in faktorsko konstruktivno veljavnost.

Norme

Slovenske norme (vzorec 1620 otrok in mladostnikov) so zapisane za otroke oz. mladostnike od 7,5 do 18 let v obliki izravnanih percentilov za polletni starostni razmak. Primerjane so z britanskimi normami iz leta 1979. V priročniku najdete za primerjavo tudi norme iz drugih evropskih in svetovnih držav. Norme za SPM-Plus (slovenske mladostnike in tudi za druga jezikovna področja) najdete v dodatku priročnika SPM iz leta 2005.