Pogoji uporabe

Opis

Avtor vprašalnika je John Briere, ki je z raziskavami začel že leta 1989, prvič pa je priročnik izdal pri ameriški založbi PAR leta 1996. Avtorske pravice smo odkupili leta 1998. Avtorica slovenske priredbe vprašalnika je Barbara Žemva, ki je skupaj z Dušico Boben napisala tudi slovensko priredbo priročnika, prvič izdano leta 2000.

Namen (uporabnost)

Vprašalnik pomaga psihologu oceniti doživljanje otrok oz. mladostnikov, starih od 10 do 18 let, po različnih travmatskih izkušnjah, kot so fizično ali seksualno nasilje, nasilje s strani vrstnikov, izgube, prisostvovanje pri nasilnih dejanjih, naravne nesreče...

Vprašalnik sestavlja 6 kliničnih lestvic (5 lestvic pri kratki obliki) in 2 veljavnostni lestvici:

• Anksioznost (ANK), ki zajema generalizirano anksioznost, vzburjenost, zaskrbljenost, specifične strahove (pred moškimi, ljudmi, temo, smrtjo,...).
• Depresivnost (DEP), ki vsebuje občutke osamljenosti, žalosti, jokanja, depresivnih misli krivde, samopoškodbe in samomorilske misli.
• Jezavost (JEZ) zajema jezne misli, bes, razmišljanja o sebi kot hudobnem človeku, vpitje, pretepanje.
• Potravmatski stresni simptom (PTS): intenzivne misli, občutki, spomini na boleč dogodek, nočne more, strahovi, kognitivno izogibanje bolečim občutkom.
• Disociativnost (DIS) zajema derealizacijo, čustveno otrplost, pretvarjanje, da je nekdo drug, dnevno sanjarjenje, disociativno izogibanje. Ta lestvica je razdeljena na odkrito (DIS-O) in fantazijsko disociativnost (DIS-F).
• Zaskrbljenost s spolnostjo (ZS), ki zajema seksualne misli ali občutke, ki so atipični glede na razvojno obdobje, konfliktnost na spolnem področju, negativne reakcije na spolnost, strah, da bi bil spolno zlorabljen. Lestvica vsebuje dve podlestvici: spolno preokupacijo (ZS-P) in stisko, obup vezan na spolnost (ZS-D). Kratka oblika vprašalnika te lestvice nima.

POD je prva veljavnostna lestvica, ki jo dobimo tako, da preštejemo odgovore "nikoli" pri tistih postavkah, na katere so v normativnem vzorcu otroci najmanjkrat odgovarjali z "nikoli". Visoko število točk nakazuje tendenco k zanikanju, prikazovanju sebe brez simptomov.

NAD je druga veljavnostna lestvica, ki jo dobimo tako, da preštejemo odgovore "skoraj vedno" pri tistih postavkah, na katere so v normativnem vzorcu otroci najmanjkrat odgovorili s "skoraj vedno". Visoko število točk nakazuje tendenco k pretiravanju ali potrebo po izgledu problematičnosti ali pa preplavljenost s travmatičnimi stresi.

Vprašalnik ima 56 trditev, na katere otrok oz. mladostnik odgovarja na štiristopenjski lestvici od 0 (nikoli) do 3 (skoraj vedno). Kratka oblika vprašalnika, ki je brez lestvice "zaskrbljenost s spolnostjo", ima 45 trditev. Na trditve odgovarja otrok ali mladostnik direktno na vprašalnik, ki ima kopirni list s ključem. Psiholog enostavno odtrga zgornji list in na spodnjem izračuna surove vrednosti za posamezne lestvice. Nato na primernem listu s profilom (glede na spol in starost) pretvori surove vrednosti v T vrednosti.

Starost

Otroci in mladostniki od 10 do 18 let.

Trajanje

Večina otrok odgovori na vse postavke v 15 do 20 minutah. Vrednotenje in risanje profila pa zahteva nadaljnjih 5 do 10 minut. Za kratko različico porabimo malo manj časa.

Zanesljivost

Zanesljivosti lestvic, izmerjene s Cronbachovim alpha, so za vzorec šolskih otrok (N = 648-690) od 0,70 do 0,85, za klinični vzorec (N = 100-156) pa od 0,80 do 0,89. Ameriški koeficienti se gibljejo od 0,77 do 0,89 (N = 3008).

Veljavnost

Za postavke in lestvice je narejena faktorska analiza, ki se ujema z ameriškimi podatki. V priročniku najdete korelacije med lestvicami, pa tudi nekaj korelacij kliničnih lestvic z drugimi ameriškimi merskimi inštrumenti, kot so Kovacsev CDI - Children's Depression Inventory, revidiran Children's Manifest Anxiety Scale (Reynolds in Richmond), CBCL - Child Behavior Checklist idr., ki so jih naredili v Ameriki. Prav tako so opisane ameriške raziskave, ki potrjujejo konstruktno veljavnost. Konstruktno veljavnost smo potrdili tudi z našimi podatki, saj smo našli za vse klinične lestvice razen anksioznosti statistično pomembne razlike med otroki iz normativnega vzorca, ki so zapisali, da so doživeli kaj zelo hudega (npr. smrt v družini, ločitev staršev, bolezen, so bili prisotni pri kakšni nesreči, napadu...) in onimi drugimi.

Norme

T-vrednosti za tri starostna obdobja (10-12 let, 13-15 let in 16-18 let) ločena po spolu.