Pogoji uporabe

Opis

Avtor preizkusa je M. Rorschach (1918). V Sloveniji je to metodo uvedel in pripravil priročnik dr. Borut Šali (1961). V Centru za psihodiagnostična sredstva so bili pripravljeni listi za obdelavo RO-P, testne predloge (tablice) pa uvažamo iz švicarske založbe Hans Huber iz Berna. Peta popravljena in dopolnjena izdaja priročnika (v dveh delih) je izšla leta 1996.

Namen (uporabnost)

RO-P uporabljamo za diagnostično in prognostično oceno normalne in abnormne osebnosti, in sicer tako v psihodiagnostični praksi kot tudi v znanstvenem raziskovanju. Še zlasti koristen je v klinični psihologiji, vzgojnem svetovanju, preventivi nezgod, poklicnem svetovanju, sodnem izvedenstvu, zakonskem svetovanju, vojaški psihologiji... Kot izrazito projekcijska tehnika je preizkus pretežno celostno usmerjen. Daje vrsto podatkov o kompleksnih potezah osebnosti, njihovih medsebojnih odnosih in t. i. podstrukturah osebnosti (intelekt, čustvovanje, jaz). RO-P razlikuje tudi med konstitucijsko plastjo osebnosti in njeno nadgradnjo.

Uporabljamo ga lahko po opravljenem osnovnem tečaju. Na osnovi RO-P lahko postavimo koristne delovne hipoteze in ne klinične diagnoze, preizkus je najučinkovitejši v kombinaciji z drugimi projekcijskimi in psihometričnimi postopki, nujno pa mora biti dopolnjen tudi s klinično anamnezo.

Aplikacija preizkusa je individualna.

Posameznik opisuje deset predlog s packami. Iz značilnosti spoznavnih procesov lahko sklepamo na osebnostne lastnosti posameznika. Odgovori na projekcijske dražljaje so pogojeni z naravo dražljajev, s preizkusno situacijo, s t. i. jezikovnim filtrom pri posamezniku in s posameznikovo osebnostjo, končni rezultat pa je odvisen tudi od subjektivnih lastnosti interpretatorja. Rezultate je mogoče do neke meje kvantificirati, specifična vrednost preizkusa pa je seveda v kakovostni obdelavi odgovorov.

Interpretacija RO-P se odvija v treh fazah: globalna in analitična ocenitev ter kritična sinteza. Diagnostično uporabni ali simptomatični so predvsem tisti odgovori preizkušancev, ki se razlikujejo od odgovorov drugih posameznikov. Pri postavljanju diagnoz, prognoz in indikacij ne smemo pozabiti, da veljajo le v okviru RO-P, ne pa na splošni klinični ravni. Psihogram RO-P lahko organiziramo na dva načina. Pri prvem gre za sistematično organizacijo rezultatov na osnovi ustrezne psihogramske sheme. Pri drugem načinu izhajamo iz posameznega dominantnega in odločilnega problema v zapisniku ali sumariju.

Starost

RO-P je primeren za odrasle in otroke od 3. leta naprej, za vsako starostno obdobje pa veljajo posebne orientacijske norme.

Objektivnost

Dražljaji so manj strukturirani, posameznik se ne zaveda načina vpliva odgovorov na diagnostični rezultat preizkušnje. V tem smislu je RO-P objektiven postopek.

Način podeljevanja testa je samo delno standardiziran. S tega vidika je RO-P manj objektiven.

Odgovori so kreativne, ne selektivne narave. S tega vidika je RO-P manj objektiven.

Vrednotenje odgovorov: dobro izurjeni strokovnjaki dosegajo zadovoljivo mero skladnosti. Ta pa je na splošno nižja kot pri psiholoških testih.

Interpretacijska objektivnost je najbolj vprašljiva, vendar vrsta študij kaže, da RO-P tudi s tega vidika zadošča več kot minimalnim zahtevam psihometričnega postopka.

Zanesljivost

Raziskovalci (Lienert, Fosberg, Singer, McFarland) poročajo, da je test zanesljiv. Fosberg je ugotovil korelacije med štirimi zaporednimi preizkušnjami. Te znašajo od 0,80 do 0,90.

Veljavnost

V priročniku so navedeni kratki povzetki različnih tujih raziskav.

Norme

Normiranost projekcijskih tehnik je povezana z njihovo objektivnostjo in zanesljivostjo. Za preizkušnjo, ki ni dovolj zanesljiva, so norme brezpredmetne. V poštev pridejo le orientacijske norme, ki temeljijo na srednjih ali na kvartilnih vrednostih. Lienert priporoča uporabo mediane in modusa. V priročniku so navedeni vrednostni kriteriji, ki so jih razvili zlasti na švicarski populaciji, in sicer gre za povprečne rezultate normalnih odraslih ter za rezultate otrok, starih 9 do 12 let, od 2 do 10 let ter od 10 do 16 let.

Pri tujih svetovnih založbah lahko dobite številne publikacije o tem preizkusu. Mednarodno društvo Rorschach redno organizira kongrese, vsako leto pa izda tudi Rorschaciano (letno knjigo društva), v kateri so prispevki različnih avtorjev - vsi na temo Rorschachovega preizkusa. Podrobnejše informacije dobite na Centru za psihodiagnostična sredstva.