Münchenski test alkoholizma - MTA
Münchenski test alkoholizma je kratek triažni vprašalnik v dveh delih; opazovanje posledic rednega uživanja alkohola in samoopazovanje posameznika.
Pogoji uporabe
Uporaba (izvedba, vrednotenje in razlaganje rezultatov) je zaradi strokovnih zahtev omejena na zdravnike.
Center za psihodiagnostična sredstva dobavlja psihodiagnostična sredstva samo osebam, ki so usposobljene za njihovo uporabo. Pred prvim naročilom v določeni organizaciji vas prosimo, da izpolnite izjavo. Dobite jo tukaj.
Opis
Nemški vprašalnik MALT je v Sloveniji prilagodila, preizkusila in standardizirala skupina strokovnjakov, psihologov in zdravnikov. Raziskava je bila opravljena v UKC v okviru programa Raziskovalne skupnosti SR Slovenije. Test smo prvič izdali leta 1989. Priročnik so napisali Živana Bele-Potočnik, Slavko Ziherl s sodelavci ter Dušica Boben.
Namen (uporabnost)
MTA je kratek vprašalnik v dveh delih. Prvi del (MTA-M) vsebuje sedem postavk in je namenjen opazovanju posledic rednega uživanja alkohola (obolelost jeter, polinevropatija, delirium tremens, zaužita količina alkohola, alkoholni zadah, okolica). Oceno da na osnovi objektivnih laboratorijskih podatkov zdravnik. V drugem delu (MTA-P) pa odgovarja na 24 trditev obravnavanec na osnovi samoopazovanja. Postavke zajemajo pivske navade in stališča do pitja, psihične in socialne posledice pitja alkohola in somatske motnje. Surovi vrednosti na obeh delih se nato združita (drugi tel se tudi ponderira). Šele združeni podatki omogočijo objektivno oceno in visoko diskriminativnost.
Rezultate testa lahko klasificiramo v tri skupine: N = v mejah normale, S = sum na alkoholizem oz. nagnjenost k alkoholizmu, A = rezultat z veliko verjetnostjo pomeni odvisnost od alkohola. Test je namreč narejen kot triažni test in ne pove ničesar o vrsti ali teži zasvojenosti z alkoholom. Do teh spoznanj pridemo šele po nadaljnji obravnavi preiskovanca.
Test uporabljajo osebe, specializirane za delo z alkoholiki. Spoštovanje zaupnosti, ki je tudi sicer etična zahteva, za primer MTA še posebej velja. MTA-P se uporablja posamično in le izjemoma v manjših skupinah. V zadnjem primeru mora imeti preiskovanec dovolj prostora za diskretno in samostojno delo.
Zanesljivost
Za MTA-P je bila s Kuder-Richardsonovo metodo za naše podatke izračunana groba ocena zanesljivosti, ki znaša 0,88. V originalnem nemškem priročniku je navedena le zanesljivost dobljena med polovicama MTA-P in znaša 0,94.
Veljavnost
Veljavnost testa so v Nemčiji in tudi pri nas (N = 249) preizkušali s primerjavo diagnoze po MTA s klinično diagnozo kot zunanjim kriterijem. V Nemčiji so dobili phi-koeficient 0,75. Za slovenski vzorec pa so navedeni distribuciji napačno klasificiranih oseb za MTA-P ter procenti odgovorov za vsako postavko MTA-P za kontrolno in klinično skupino.
V Nemčiji so primerjali tudi rezultate na MTA po različnih psihiatričnih skupinah.
Norme
Pri testu se uporabljata samo razmejitveni vrednosti, ne pa normativne vrednosti v klasičnem smislu, saj je MTA triažni test.