Norme testa diskov (Igor Krajnc, 1996)
Norme testa diskov iz leta 1996.
|
N |
Starost |
Izobrazba |
Zaposlitev |
|
162 (80 M + 82 Ž) |
11-12 let (M = 11,9) |
6. razred |
|
|
409 (181 M + 228 Ž) |
13-16 let (M = 14,5) |
8. raz OŠ - 1. raz SŠ |
|
|
69 |
18-19 let |
maturanti SŠ |
|
|
673 |
11-19 let |
8. raz. OŠ - 4. raz SŠ |
|
|
341 |
20-40 let |
VI. in VII. stopnja |
strokovni, vodstveni, vodilni delavci |
|
655 |
20-40 let |
V. stopnja |
strokovni, vodstveni, vodilni delavci |
|
684 |
20-40 let |
VK delavci |
vodstveni in proizvodni delavci |
|
445 |
20-40 let |
PK in NK delavci |
proizvodni delavci |
|
456 |
odrasli; pet različnih storostnih skupin |
poklicna in SŠ |
delavci, strojniki in poklicni vozniki |
|
293 |
40-50 let |
štiri izobrazbene skupine |
tehniki, delavci v proizvodnji |
Pripravili smo nove norme za Test diskov (TD). Izhajajo iz pregledov ob sprejemu kandidatov za zaposlitev. Pregledi so bili opravljeni v okviru Centra za psihodiagnostična sredstva in so potekali v letih od 1986 do 1996. Vanje je bilo vključenih 295 iskalcev zaposlitve, od tega 90 žensk in 205 moških. Njihova poprečna starost je 31,23 let (SD = 7,69); najmanjši je star 17, najstarejši pa 56 let. Spola se razlikujeta po starosti: moški so v poprečju nekaj let starejši od žensk; bolj izobraženi del iskalcev zaposlitve je starejši od manj izobraženega.

Izobrazbena struktura vzorca je prikazana v tabeli (hi2 pomemben na ravni alfa = 0,05).
Poklici, ki v posameznih izobrazbenih razredih (stopnjah) prevladujejo, so v glavnem tile:
4. stopnja: trgovci, gostinski delavci in ključavničarji;
5. stopnja: administrativni delavci, komercialisti, računalniški operaterji, serviserji (strojni, elektro), geometri ter vodje raznih delavnic ipd.;
6. stopnja: računalniški programerji, vodje proizvodnih in drugih oddelkov ter komercialisti;
7. stopnja: računalniški programerji in projektanti ter tehnologi, vodje projektov in razvojni delavci.
Ko smo vzorec razdelili na dva skupini - "manj izobraženi" (4. in 5. stopnja izobrazbe, N = 136; 46,1 %) in "bolj izobraženi" (od 6. do 8. stopnje izobrazbe, N = 159; 53,9 %), se je pokazala pomembna razlika glede na dosežke na TD, seveda v korist bolj izobraženih.
Metodološko manj korektno bi bilo preračunavanje aritmetičnih sredin in standardnih deviacij za posamezne izobrazbene skupine. Kako se razporeja testna storilnost, najbolje ugotovimo iz preproste frekvenčne porazdelitve. Na sliki vidimo, da sta porazdelitvi močno desno asimetrični in da je zelo dolg reševalni čas vse redkejši. Razlogi zanj so lahko različni in jih ne bomo posploševali.
Ker ni pomembnih razlik v dosežkih med bolj in manj izobraženimi znotraj obeh spolov, se zdi smiselno oblikovati okvirne norme na podlagi razlik med spoloma.
Norme Testa diskov na osnovi nošega vzorca (Rezultati so pretvorjeni v sekunde.):
|
Decili |
Celoten vzorec |
Ženske |
Moški |
|
1 |
70 |
74 |
69 |
|
2 |
80 |
83 |
78 |
|
3 |
90 |
101 |
87 |
|
4 |
101 |
115 |
95 |
|
5 |
114 |
125 |
108 |
|
6 |
128 |
137 |
123 |
|
7 |
141 |
158 |
138 |
|
8 |
163 |
180 |
159 |
|
9 |
212 |
235 |
193 |
|
N |
295 |
90 |
205 |
Tabela norm je okvirna vsaj kar zadeva norme celotnega vzorca. Te so priložene za ponazoritev in pridejo prav, kadar imamo opraviti s posamezniki, katerih starost ali pa morda poklic sta neznačilna.
Ker so bili v pregledih uporabljeni tudi drugi testi sposobnosti, so zanimive medsebojne povezanosti. Izstopa dosledna negativnost korelacij, ki med drugim najbrž sporoča, da sta testna dosežka pri klasičnem testu "papir-svinčnik" in pri manualnem testu, kakršen je TD, v obratnem sorazmerju. Morda se nakazuje nekoliko nižja povezanost TD s tistimi testi (oz. podtesti), ki so bolj nasičeni s t.i. verbalnim faktorjem.
Povezanost Testa diskov z nekaterimi drugimi testi sposobnosti (vse povezanosti so pomembne pri alfa = 0,05):
|
THR |
THP |
D-48 |
TN-10A |
BTI-B |
DAT-B |
|
|
TD |
-0,34 |
-0,52 |
-0,63 |
-0,53 |
-0,4 |
-0,26 |
|
N |
102 |
114 |
105 |
105 |
111 |
147 |
Pričujoči rezultati bodo vključeni v prihodnjo izdajo priročnika. Takrat jim bomo skušali dodati izčrpnejšo pojasnitev in morebiti tudi nove primere.