Priredbo nemškega vprašalnika o učnih navadah za mladostnike, ki ni zgolj ozko vezana na merjenje učnih navad, ampak zajema tudi učenčevo motivacijo, njegovo odzivanje na stresne dogodke v šoli in socialne vidike, že poznate. Dodatno vrednost daje vprašalniku tudi poseben priročnik o SPREMINJANJU UČNIH NAVAD in knjiga-priročnik za učence BOLJŠA MOTIVACIJA - USPEŠNEJŠE UČENJE. Ta pomaga učencu (lahko pa tudi učitelju, staršem, strokovnjakom) organizirati delo za šolo, izboljšati koncentracijo, povečati motivacijo in seveda ga tudi nauči, kako naj se uči, da bo uspešnejši.

Na koncu vprašalnika je dodanih šest vprašanj, ki ne spadajo v nobeno lestvico, so pa izhodišča za pogovor z učencem. Ker v priročniku te postavke niso posebej statistično predstavljene, vam tokrat podajamo nekaj podatkov iz standardizacijskega vzorca. Obdelali smo prve štiri. Peto in šesto vprašanje se nanašata na učenčevo oceno šolskega uspeha v primerjavi z razredom (Če bi razred po šolskem uspehu razdelili na tri skupine, v katero bi se uvrstil/-a?) in kaj učenec misli, kakšen bo njegov uspeh do konca šole (enak, boljši ali slabši).

Poglejmo si vprašanja in odgovore učencev v vzorcu 1221 slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev. V vzorcu je bilo 522 osnovnošolcev (brez manjkajočih podatkov je bilo 36 % sedmošolcev in 64 % osmošolcev) ter 698 srednješolcev (brez manjkajočih podatkov je bilo 40 % prvošolcev, 23 % drugošolcev, 20 % tretješolcev in 17 % četrtošolcev). V vzorcu je bilo 52,6 % deklet in 47,4 % fantov. Število učencev, ki ga navajamo v spodnjih tabelah, je pri nekaterih podskupinah manjše zaradi manjkajočih podatkov.

156. V povprečju se na dan učim približno: a) 1-2 uri b) 3 ure c) 4 ure ali več

Preglednica 1: Pogostost odgovorov učencev razdeljenih po spolu in šoli na 156. vprašanje

Da bi preverili, ali se statistično pomembno razlikujejo med seboj dekleta in fantje ter osnovnošolci od srednješolcev, smo uporabili metodo primerjanja dveh skupin za neparametrijske podatke medianski test iz programa STATISTICA in ga preverili še z nekaj drugimi neparametrijskimi metodami (Kruskal-Wallis ANOVA, Wald-Wolfowitz-Runs test).

Fantje in dekleta se statistično pomembno razlikujejo po odgovorih na to postavko (hi-2 = 58,04, df = 1, p = 0,0000). V splošnem bi lahko rekli, da dekleta (ne glede na razred, ki ga obiskujejo) porabijo za učenje več časa kot fantje. Prav tako so statistično pomembne razlike med osnovnošolci in srednješolci (hi-2 = 43,2, df = 1, p = 0,00000). Pomembnost razlik so pokazali tudi drugi testi. Več časa za učenje porabijo srednješolci in med njimi več dekleta kot fantje.