Sorodne vsebine
Prvi uporabni rezultati vprašalnika BFQ - vzorčni profil menedžerjev (Igor Krajnc, 1997)
Osebe na vodilnih položajih izkazujejo večjo dominantnost in aktivnost ter odprtost do izkušenj. So nagnjene tudi k večji iskrenosti in vztrajnosti ter manjši natančnosti?
Topla voda je znova odkrita ali: vprašalnik BFQ kaže znake zunanje veljavnosti. Najbrž bi pričakovali, da se vodilnejši kadri v podjetjih razlikujejo od t. i. nevodilnih (v nadaljevanju: drugih) vsaj po nekaterih značilnostih. In če bi bili naprošeni, naj te značilne razlike naštejemo, bi po domače dovolj suvereno povedali, da so vodje precej bolj "energični"; predvsem jih vidimo kot "generaliste" in morda tudi zato manj "vestne". Še o čem bi se strinjali, vendar s konsenzom verjetno ne bi prišli daleč od navedenega. Takih pričakovanj se bolj ali manj zavedajo tudi vodje in drugi, ko se enkrat lotijo klasičnih psiholoških vprašalnikov. Še posebej, če so ti vprašalniki selekcijski ter kandidati želijo sebi in izpraševalcu ustreči. Nekateri med nami bi privlekli na plano "implicitne teorije osebnosti", drugi "narcisističnost" vodilnejših in še kaj. Ampak to je že druga zgodba, te tu ne bomo načenjali.
Za pokušimo smo se lotili pregleda razlik po dimenzijah sedaj že dokončanega, vprašalnika BFQ. Tokrat še vztrajamo pri surovih vrednostih; to pomeni, da rezultati niso normalizirani z lestvico T. V priročniku bo to seveda popravljeno.
V vzorcu za standardizacijo BFQ se je nabralo:
- 11 vodilnih delavcev; od teh je dve tretjini moških; skoraj vsi imajo visoko stopnjo izobrazbe; starost te skupine je poprečno 37 let;
- 35 vodstvenih delavcev; med njimi je dobra polovica (21) moških; skoraj vsi so visoko izobraženi; stari so med dvajset in štirideset let - poprečje je 34,8 let;
- gornji dve skupini smo primerjali s 1795 deklarativno nevodstvenimi delavci - drugimi; pri teh je 55 % žensk; skupna izobrazbena stopnja vzorca je v poprečju nekoliko višja od srednješolske; povprečna starost pa znaša 28,3 leta.

Gre torej za vodilne in vodstvene ljudi velikega in uspešnega slovenskega podjetja, ki jih primerjamo z drugimi - med temi je le manjši del zaposlenih v istem podjetju.
Vse gornje spremenljivke imajo lahko določen vpliv na razlike, ki jih ugotavljamo med skupinami glede na raven vodenja. Opazimo denimo značilno starostno razliko - vodje so domala deset let starejši od velike skupine nevodij, s katerimi jih primerjamo; podobno velja za razlike v izobrazbeni stopnji in, denimo, zastopanost obeh spolov med vodilnejšimi. V tem pogledu je naš zapis zgolj prvo in manj natančno preverjanje občutljivosti vprašalnika.
Primerjave na podlagi analize variance pokažejo, da so dimenzije vprašalnika BFQ občutljive za kar nekaj značilnih razlik med omenjenimi skupinami: vodilnimi, vodstvenimi in nevodstvenimi delavci.
Zanimivo pa je nekaj drugega, kar daje slutiti, da omenjene razlike med (primerjanimi) skupinami pri neodvisnih spremenljivkah (spol, starost ipd.), le niso odločilno vplivale na razlike v profilih med vodstvenimi in nevodstvenimi kadri. Gre namreč za dejstvo, da smo v dosedanjih pregledih podatkov za standardizacijo vprašalnika BFQ našli razlike med spoloma predvsem pri dimenziji sprejemljivost, ta dimenzija pa tokrat, ko nas zanimajo vodstveni nivoji, ni posebej poudarjena in ne kaže zanesljivih razlik. Potemtakem lahko najdene razlike v faktorjih z večjo gotovostjo pripišemo prav različnim vodstvenim ravnem, ki jih zasedajo naši respondenti.
Razlike, ki se nakazujejo in bi jih bilo v prihodnje zanimivo še podrobneje preveriti, so višja stopnja iskrenosti; vodilni se nagibajo tudi k večji vztrajnosti; hkrati pa kaže, da so manj natančni. Statistično pomembne so razlike ko gre za večjo dominantnost in aktivnost vodilnih in vodstvenih glede na preostale. Podobno velja za odprtost do izkušenj. Glede te velja, da je razlika zaradi majhnega vzorca vodilnih pomembna samo med vodstvenimi delavci in t.i. preostalimi.
Spodnja slika je pri večini dimenzij smiselno podobna. Za ponazoritev smo izbrali dimenzijo energija in grafično prikazali odnose med srednjimi vrednostmi skupin ter razpršenostjo rezultatov v vsaki skupini. Nedvomno se razpršenost povečuje skladno z večanjem skupine, pri tem pa se zmanjšuje napaka ocen srednjih vrednosti skupin. Jasno se da razbrati, da višja raven vodenja pomeni tudi bolj izražen rezultat pri dimenziji energija.
